Po mojem okusu! Kot vir sem jemal lestvico revije FHM kjer so jih (bralci) izbrali kar 100. Seveda sem po tem tiste, ki so prišle v ožji izbor še malo pogooglal in prišel do svoje osebne lestvice top ten. Sem pa nad FHM bralci malo razočaran, saj so pozabili eno izmed mojih favoritk, ki bo tudi zelo visoko uvrščena, oz bo kar na prvem mestu. Do naslednjič bom pripravil še SLO TOP 10 lestvico. No pa gremo kr k lestvici.

10. mesto: Olga Kurylenko, 28 let

Odkar sem jo videl v Hitmanu, pa po tem še v FHM je izmed top ten izbrisala nekatere starejše kolegice…

9. mesto: Ana Ivanovič, 20 let

Kurnikova? Sharapova? Ni mesta za niju v top ten ob tej lepotički….

8. mesto:Christina Aguilera, 27 let

Nekoč sem imel ogromno njenih postrov po stenah. Danes sem postre prerasel.. Aguilera je tudi odrasla in postala v bistvu še boljša. Na vsak način zasluženo med 10 naj.

7. mesto: Rihanna, 20 let

Iz lestvice je izločila Beyonce…

6. mesto: Carmen Electra, 36 let

Če se bom kdaj utapljal, si želim da mi pride ona na pomoč….

5. mesto: Angelina Jolie, 32 let

Za top ten sigurno, za sam vrh vsaj po mojem okusu ne…

4. mesto: Megan Fox, 22 let

Spoznal sem jo komaj kot “globalno zmagovalko” na letošnji lestvici FHM. Defnitivno ima »talent,« definitivno morem pogledat Transformerje pa bo mogoče drugo leto še višje…

3. mesto: Scarlett Johansson, 23 let

Ne morem je pozabit v filmu Match point… 3. mesto zasluženo.

2. mesto: Jessica Alba, 27 let

Ima ogromno super lastnosti, a konkurenčna prednost pred večino tistih, ki so za njo je še vedno njen nasmeh…

ZMAGOVALKA ZA LETO 2008: Cathrin Zeta Jones , 38 let

Kako so lahko bralci FHM čisto pozabili na njo, pa je ne uvrstili niti med prvih 100?!? Pa menda ja ne zaradi let?

V tem vpisu se bosta prepletali dve temi, ki sta verjetno bile na mnogih blogih že razčlenjeni na dolgo in široko. Mogoče res ne bom najbolj aktualen, a saj že ime mojega bloga pove, da gre tukaj (predvsem) za moje razmišljanje (in morda niti ne toliko za aktualnost).

Ni težko uganit, govora bo tudi in predvsem o našem protikadilskem zakonu. O tem v bistvu že dolgo razmišljam, da bi kako besedico ali dve napisal tudi na svoj blog, do dokončne odločitve pa mi je pomagal podatek, ki sem ga zasledil v Žurnalu24 (četrtek 31. januar). Naj še preden začnem poudarim dve stvari:

1.) Protikadilski zakon v celoti podpiram in sem z njim zelo zadovoljen. Sit sem bil namreč tega, da sem šel na kavo vrnil sem se pa domov kot da sem skadil najmanj tri škatle čikov.

2.) Kadilci se mi po eni strani, sploh sedaj pozimi, smilijo zato ker morajo na hladnem vlečt tiste čike, kot neki brezdomci. A po drugi strani se mi še bolj smilijo zato ker se itak pošiljajo sami sebe v (pre)rani grob.

Zanimivo pa je, da se mi na drugi strani gostinci niti najmanj ne smilijo. Vsi sicer na veliko jamrajo kako jim je zaradi protikadilskega zakona upadel promet, tisti najbolj tangirani celo trdijo, da bodo zaradi tega morali zapreti svoje gostilne. Dragi gostinci ali morda želite reči, da mi nekadilci pa ne pijemo kavice in ne beremo časopisa? Ali morda želite reči, da je za nas nekadilce kavica zastonj? Ali morda želite reči, da sem jaz eden izmed desetih čudakov, ki ne kadijo, vsi ostali pa so kadilci in zato v vaše gostilne hodi samo še nas deset? Ali ste morda pri tem “obtoževanju” države in protikadilskega zakona spregledali vaše skorajda vsakodnevne podražitve? Ali mislite, da to nič ne vpliva na obiskanost vaših lokalov?

Prav na jetra mi gre, ko poslušam gostince kako so samo zardi protikadilskega zakona ostali brez toliko in toliko prihodkov. OK, zadeva sigurno vpliva, ampak vsak dober podjetnik (gostinec) bi se sedaj raje obrnil na tisto drugo ciljno skupino (torej nas nekadilce), kot pa da samo nekaj jamra, kako je kriv protikadilski zakon, podražitev pa kod da niso izvajali med prvimi. Pa tudi, kolikor mi je znano, zakon omogoča da postavijo t.i. kadilnice. Pa menda ja ne mislite, da bomo lahko v Sloveniji podobno kot recimo v Parizu kdaj plačevali po 8 € za pol litra piva? Dajte nam še Francoske plače, pa mogoče bomo… Sedaj me samo zanima, če bo res prišlo do nekih bojkotov trgovin (zaradi podražitev), če bodo morda trgovci tudi kot glavni razlog navedli protikadilski (ali morda kateri drugi) zakon, tega kako pa vse (ne)upravičeno dražijo pa sploh ne bodo opazili?!?

No pa da povem še samo to, kar me je v Žurnalu nagovorilo, da je ta vpis sploh nastal. Na strani 21 v že omenjeni številki v rumenem kvadratku z naslovom Nevarnosti PASIVNEGA kajenjamed drugim piše:

- V Evropi zaradi pasivnega kajenja vsako leto umre več kot 19 tisoč nekadilcev!
- Pri pasivnih kadilcih je tveganje, da bodo zboleli na scu 25% večje.

Gospod Zmago Jelinčič je izjavil, da je ta zakon “Idiotski, ker kriminalizira kadilce. Ali ti dve omenjeni alineji nista na nek način kriminal?

Ste se že kdaj vprašali, zakaj se pri nekaterih ljudeh praktično takoj razvnamemo, pri drugih pa ostanemo hladni, kljub njihovi simpatičnosti? V omenjenem članku, katerega v tem vpisu povzemam že v 3. delu, se tudi s tem vprašanjem ukvarjajo, oziroma poskušajo podati odgovor.

Strokovnjaki so vsi po vrsti mnenja, da na to ne moremo podati enostavnega odgovora. Art Aron celo pravi, da je ta izbira ponavadi popolnoma naključna. Vendar pa poudarja, da ko pa nas enkrat nekdo privlači, da takrat pa ni težko najti tisoč razlogov zakaj je temu tako.

Na neki ameriški univerzi so 1000 zaljubljencev povprašali kaj je vzpodbudilo njihova čustva. Rezultati govorijo o posebni moči t.i. zunanjih okoliščin! Približno polovica vseh vprašanih je svojega partnerja poznalo že dalj časa, preden je preskočila iskrica. Te iskrice ni sprožil pozen uvid partnerjeve posebne vrline, ampak nenadna slutnja (četudi neutemeljena), da jih je druga oseba shranila v srce kot nekaj posebnega. Zanimivo a ne?

Že bežen pogled in/ali kretnja sta lahko dovolj, da se zbudi strast. Srce bije močneje, dlani se potijo, obraz pordi, pojavi se vročica po vsem telesu….no pa saj vsi poznate te simptome. Končen rezultat pa je ta, da nam zmeša še glavo in izgine tudi zadnja jasna misel. To vemo vsi, ampak kaj se dejansko takrat z nami dogaja?

Čeprav se zdi, da takrat ko se za nekoga “zapalimo” ni nobenega reda, je zadeva ravno obratna. To je domnevno vse plod nekega sistematičnega reda. Res je, da čustev ne moremo prikazati oziroma poenostaviti s formulami, vendar pa se za njimi skrivajo biokemični procesi, ki so skupni nam vsem.

Če možgani čutne dražljaje ocenijo kot prijetne, se “izklopijo” možganski centri za žalost in depresijo. Na drugi strani centri za veselje delujejo s polno paro. Posledica tega delovanja je, da se nam poveča energija (ste že slišali kdaj, da “ljubezen daje krila?”), zmanjša se potreba po spancu, prav tako se zmanjšuje strah in bolečina, v glavnem pojavljajo se sami pozitivni občutki. Ja in dokazano je tudi, da ljubezen zmanjša sposobnost treznega razmišljanja. Razloga zato bi se naj skrival v zmanjšanju vsebnosti prenašalcev serotoninna, zaradi istega razloga pa se povečuje tudi libido.

V nadaljevanju tega članka še zelo na široko opisujejo kako kateri hormon deluje na nas. Odkrito povedano se mi tega vsega sedaj (trenutno) neda povzemati. Še enkrat predlagam, da tisti, ki jih podrobnosti zanimajo preberete cel članek v reviji GEO (julij 2007), kljub temu pa ne izključujem možnosti, da morda napišem tudi četrti del o tem članku…

Do naslednjega vpisa (pa o čemerkoli že), pa obilo prijetnih občutkov…

Baje se vsaka dobra ljubezenska zgodba začne pri poljubu. Tako se tudi nadaljnja razprava v omenjenem članku nadaljuje s poljubom. Kar vemo vsi o ustih je to, da imamo v ustih jezik, da skozi usta v telo prispe hrana , da skoznje dihamo, kar pa morda nekateri niste vedeli in tudi sam nisem, dokler nisem prebral tega članka, pa je da je Platon trdil, da s poljubom stopi duša na ustnice, da bi segla iz telesa. Po njegovem mnenju, bi naj poljub služil duhovni združitvi in ne mesenemu poželenju.

Na drugi strani pa znanstveniki, ki so seveda tudi poljub “v nulo naštudirali” na njega gledajo bolj posvetno. Nekateri tako celo poljub povezujejo z vedenjem opic, spet drugi trdijo, da so naši predniki na ta način s kože polizali življenjsko pomembno sol ter tako odkrili užitke ob dotiku. Seksolog Ernest Bornemann trdi, da se je poljubljanje razvilo med seksom, saj naj bi nekoč ob spolnem stiku zagrizli drug v drugega, kar naj bi v neki točki prešlo na poljubljanje. Zelo scarry, če mene vprašate. Tudi Sigmund Freud se je ukvarjal s vprašanjem zakaj se poljubljamo? Njegova teza je bila, da človek ob stiku z materino dojko uživa , iz tega se razvije potreba po oralnem stiku, katero poskuša vse življenje potešiti s poljubi. Nekateri znanstveniki, ki bolj prisegajo na kemične ugotovitve celo trdijo, da je poljubljanje drugačna oblika ovohavanja, običajnega načina s katerim živali preverijo svoje morebitne partnerje. Tako bi naj človek celo imel enak organ za to ovohavanje-Jakobsov organ, katerega uporabljajo tudi mnoge živali.

Vsak človek bi, sodeč po znanstvenih raziskav, tako naj imel svoj lasten MHC katerega sicer medsebojno zaznavamo, vendar samo podzavestno. Podobno kot pri živalih, bi naj tako ženskam še posebej ugajali tisti samci, ki imajo bistveno drugačen MHC kot one same. Ste že kdaj slišali, da se nasprotja privlačijo? Ti kemični signali, katerih kot že rečeno zavestno ne moremo zaznati, bi naj pri prejemniku samodejno povečevali spolno privlačnost. Kaj je torej zaključek te ugotovitve? Lahko imamo svoj najljubši parfum, ampak če ta (domnevni) “podzavestni vonj” ne bo štimal, pol nam noben parfum ne bo pomagal. Zanimivo, ne? Skoraj težko verjeti, a znanstveniki so le pametni ljudje!

Sploh zato, ker je vloga vonja pri zaznavanju partnerja danes domnevno zelo dobro raziskana. Ta čut se v nasprotju s čutom in vidom neposredno zaznava v “čustvenih možganih, limbičnem sistemu, primitivni možganski strukturi, ki nadzoruje čustva, obnašanje in shranjevanje spomina. Tukaj vpliva na tvorbo hormonov in na spolno poželenje. Med drugim se tukaj tudi vonji delijo na “moške in ženske” ter na “bol in manj prijetne oz stimulativne.” Sicer še glede tega obstajajo tudi med pametnimi znanstveniki mnoge neodgovorjene uganke, a eno bi naj držalo kot pribito: “Razum se ne upira sodbi limbičnega sistema, ali nam določen človek “diši” ali ne!”

Pa naj bo dovolj, za ta drugi del…. Članek je še kar dolg, tako da bo skoraj gotovo prišel tudi tretji del. Do takrat pa… “Kaj bi ustnice brez poljubov?” kot pojejo Ritem planet.

Minilo je že res veliko časa, odkar sem na tem blogu objavil svoj zadnji prispevek. Tokrat sem se odločil, da bom v vpisu povzel članek, katerega sem našel v reviji GEO (julij 2007). Članek je res dober, tako da tistim, ki bo ta vpis všeč, predlagam, da si ga preberete v celoti.

Zdaj je tudi znanstveno dokazano, kar smo morda že od nekdaj močno slutili. Globoka čustva nas osrečujejo, povzročajo odvisnost in vsake toliko spravljajo ob živce!!

Giacomo Girolamo Casanovam lomilec ženskih src, ki je živel v 18. stoletju. Baje je bil lep, zanimiv, inteligenten, da je znal z besedami…. A imel je še eno veliko prednost, pred večino konkurenčnih “samcev” svojega časa pa tudi danes, ko so to že znanstveno dokazali (baje) se tega marsikateri moški ne zavedajo/zavedamo dovolj…. Izbrati je znal pravi trenutek! In kdaj je ta pravi trenutek? V napetih situacijah!

Divja vožnja s kočijo, medtem ko v bližini udari strela, s sicer poročeno žensko s katero se je Casanova vozil samo približno eno uro, tako da se je že njemu samemu to zdelo »misija nemogoče.« A dovolj je bil en sam trenutek napetosti in en sam pravi stavek…V neposredni bližini je zagrmela strela, lepotica se je ustrašila in privila k Casanovi, ga začudeno vprašala kako se nič ne boji, mojster pa je odgovoril: “Nebo je moj prijatelj!” Sliši se zelo enostavno, skoraj kot neka bajka, a baje je bilo tako. Danes je znanost ugotovila kdo je bil pravi Casanovin prijatelj- Molekula Adrenalina!

Če temu verjamemo, po tem se skoraj gotovo splača v Mariboru ali kje drugje kjer še tega ni postaviti na hitro en manjši adrenalinski park. Če bi se dalo res igrati na to karto, na katero je domnevno igral Casanova, njegovi instinktivni ugotovitvi pa so potrdili tudi strokovnjaki 250 let kasneje, kdo bi še svoje izbranke vabil na prvi zmenek v Kolosej na ogled filma, npr. Recept za ljubezen (ali katerokoli drugo romanco)?

Toliko za pokušino naj bo dovolj…. Članek je namreč res obsežen, bom pa o njem še gotovo zapisal kakšen prispevek ali dva, saj mi je resnično zanimiv. Če bi tudi vi, bralci mojega bloga o njem radi zvedeli več, se pač čez nekaj dni spet vrnite na moje strani. Če pa imate možnost, pa na vsak način predlagam, da si v knjižnici poiščete revijo, pa članek preberete v celoti. Do naslednjič pa vam želim čim več adrenalinskih situacij z osebami katere imate radi!