1.) Ponosen sem na našo deželico, ki je lepša in bolj bogata z naravnimi lepotami in bogastvi kot mnoge druge, veliko večje (in bolj »slavne«), dežele na zemeljski obli. Ponosen sem na naš Kras, naše Alpe, naše morje, naša smučišča…
2.) Ponosen sem na naš jezik, katerega govori toliko ljudi, kot jih je v kakšnem velemestu v prometni konici na eni mestni vpadnici, jezik ki je med bolj bogatimi, težkimi in zanimivimi na svetu. Jezik, ki ima tudi dvojino. Res je nekaj posebnega!
3.) Ponosen sem na naše umetnike, iz različnih področji, ki so dokazali da lahko ima tudi majhen narod neverjetno bogato kulturo. Ponosen sem na Prešerna, ki je povzdignil našo liriko, Cankarja, ki je povzdignil našo prozo…Gallusa, ki je bil aktiven na področju glasbe, Plečnika na področju arhitekture….
4.) Ponosen sem na naše ljudi, ki imajo kljub temu, da imajo kar nekaj pregovornih slabosti, še veliko več pozitivnih vrlin. Slovenci znamo priskočit na pomoč sočloveku v stiski, Slovenci se znamo poveseliti, Slovenci znamo dobro jesti (seveda tudi dobro kuhati), dobro piti (seveda tudi pridobivati dobro vino)….
5.) Čeprav sam ne spremljam politike kaj preveč in se na njo tudi ne spoznam, pa baje znamo Slovenci tudi dobro voditi ostale dežele Evropske 27-terice kar smo dokazali v pretekli polovici leta…. Da, tudi na to sem ponosen!
6.) Na vsak način sem zelo ponosen na našo narodno glasbo. Čage, fešte, partyji, žuri in kako se še vse to danes imenuje so super v ritmih Dalmacije, turbofolka, housa….. A ni ga boljšega ko »zaseka« naša Golica! Takrat se začne veselica!
7.) Ponosen sem na naše nacionalne jedi, ki so velikokrat boljše od raznih Hamburgerjev, Hot Dogov, Kebabov, Burekov… Seveda so tudi tuje gurmanske specialitete čisto OK, a še vedno ga ni čez naše žgance, kranjske klobase, potice, gibanice….
8.) Ponosen sem na uspehe naših profesionalnih športnikov, ki so kljub temu da imajo zelo omejene vire osvajali že lovorike na evropski kot tudi svetovni sceni. Kapo dol našim smučarskim asom, našim atletom, košarkašem, rokometašem, nogometašem, veslačem…
9.) Prav tako sem tudi zelo ponosen, na nekatere naše svetovno znane dogodke, ki jih organiziramo vsako leto kvalitetno, čeprav nam nasproti prihajajo takšne in drugačne ovire. Ponosen sem na Zlato Lisico, Pokal Vitranc, skakalski spektakel, ki se vsako leto zgodi pod Poncami….
10.) Ponosen sem na naše nekatere zelo uspešne blagovne znamke. Ponosen sem na dosežke gospoda Akrapoviča, ponosen sem na razpoznavnost Fructala, Pivovarne Laško, na Kekec pašteto, na Palomo, tudi Muro, ki je še zmeraj znamka kljub mnogim težavam, ki jo pestijo, ponosen sem na to, da se gospod Tuš uspešno širi in razvija kljub vsaki dan večji tuji konkurenci (podobno velja tudi za Mercator)……

Vesel sem in ponosen sem da prihajam iz te majhne dežele, ki je zelo uspešna!Majhne na zemljevidu, velike na mnogih drugih področjih! Res je, da ima tudi svoje slabosti, a še zmeraj je do človeka s svojo majhnostjo in lepoto veliko bolj prijazna od nekaterih svetovnih velesil. Yes! I feel Slovenia!

»Nogomet Je življenje! Ostalo so detajli.« (ekstremna definicija) Nekaj podobnega sem prebral nekoč na majici nekoga (v angleščini). Na vsak način je nogomet svojevrsten fenomen, ki ima na moško populacijo podoben vpliv kot vsi najnovejši trači na nežnejši spol, ali pa španska limonada na upokojenko. Nekateri ga celo imenujejo najpomembnejša postranska stvar na svetu. To bi lahko imenovali “sociološka definicija.”

Spet drugi v tem športu, tako kot v vseh ostalih vidijo predvsem VELIK biznis. No že drži, da se v nogometu obrnejo večje vsote kot si lahko navadni smrtniki sploh predstavljamo, kaj šele da bi toliko denarja imeli ( plače zvezdnikov, odškodnine, TV pravice, športne stave, sponzorske pogodbe..), a ali ni vseeno ta definicija (“ekonomska definicija”) nekoliko skopa?

Meni osebno in večini moške populacije je gotovo bližje, če bi moral izbirat eno izmed teh dveh definicij bližje prva. Nogomet je veliko več kot samo biznis. Nogomet je najprej šport, kjer dve ekipi po 11 želita biti boljši od nasprotnika (»športna definicija«) po tem je nogomet nekaj kar nas povezuje, ko zašpilamo eno tekmo v nedeljo popoldan, nogomet nas združuje ko ob pomembnih tekmah ob vrčku piva gledamo odločilne boje, nogomet je nekaj kar nas vzpodbuja k razmišljanju o taktikah ekip, o tem kdo bo koga premagal, o tem kdo bo razočaranje, kdo bo presenečenje… Nogomet nam daje temo pogovora vedno, vedno ponuja nekaj novega in ni tako kot vreme, ki je v osnovi zmeraj enako. (»moška definicija«)

Nogomet nas tudi močneje poveže s krajem iz katerega prihaja naš klub. Prav tako nas naredi bolj ponosne na našo državo. Kdo recimo ni s ponosom povedal, da je Slovenija kot ena manjših držav v zgodovini zaigrala na Mundialu? Kdo ni še danes zelo ponosen, ko se spomni čage, ki so jo naši navijači naredili v Amsterdamu? Nogometne ekipe so pogostokrat ponos svojega mesta/države, še posebej, če so uspešne. Še najbolj pa takrat ko uspejo premagati svoje največje rivale. To je tudi za navijače prav poseben dan, zmaga v derbiju! Tudi navijači imajo pogosto svojo tekmo, tekmo kdo bo boljši na tribunah, kdo glasnejši, kdo bo pripravil lepšo koreografijo… Obstajajo tudi druge vrste tekmovanja med navijači, med t.i. Ultrasi, katerih pa ne bom ocenjeval, ker te »kulture« ne poznam dovolj.

Zanimivo pa bi bilo vedeti kako se glasi ženska definicija nogometa? Če si dovolim ugibati, po tem bi rekel, da je to za ženske veliko precenjen šport (odbojka je boljša ), katerega moški veliko preveč gledamo, velikoooooo preveč o njem govorimo o njem in ga nekateri tudi premalo prakticiramo. Poleg tega ob gledanju spijemo preveč piva, za to ima ta šport na nas več negativnih kot pozitivnih posledic. Edina pozitivna stvar, ki je na »množičnem« nogometu je luštni C. Ronaldo pa kaj še jaz vem kdo….

Kaj pa moja osebna definicija nogometa, oziroma kaj nogomet pomeni meni? Ogromno! Čudovito je ko se s prijatelji v nedeljo popoldan odpraviš na tekmo, podpreš svoj klub, ob katerem si v dobrem in slabem, skupaj se poveselite uspeha in že pričakujete novo tekmo. Nekateri so v tem času, morda celo kaj zaslužili z uspešno napovedjo zmagovalca. Torej same pozitivne stvari.

Zaključil pa bi samo še z mislijo, ki sem jo sicer priredil po reklami za pivo. Lahko zamenjaš najljubšo barvo, hrano, pijačo, glasbo, celo idealen tip ženske, nikoli pa ne moreš zamenjati nogometne ekipe za katero navijaš! Kot rečemo v Mariboru, »En klub,ena čast!« In to je to, kar dela nogomet tako poseben…

Za nami je 1. krog tekmovanja ne Evropskem prvenstvu v nogometu, ki se odvija v teh dneh v Avstriji in Švici. Vsaka izmed ekip se je prikazala tudi na “velikem odru” in sedaj je morda že lažje napovedati kdo bo presenečenje, kdo bo prvak, kdo bo razočaranje…

Do sedaj so me najbolj razočarali Francozi in Grki. Prvi sicer res da imajo odlično obrambo, a ko pride do napada, oziroma bolje rečeno do vezne linije se mi zdijo popolnoma brez idej. Res je, da so igrali proti Romunom, katerim je bila glavna misel ohranit svojo mrežo nedotaknjeno, a vseeno. Podobno misel so imeli tudi aktualni prvaki - Grki, ki so vsaj po mojem mnenju prikazali včeraj pravo antipropagando nogometa, s podajanjem na svoji polovici že v prvem polčasu! Kaj veliko bolj niso gola iskali niti Švedi, a jih je rešila mojstrovina njihovih kvalitetnih posameznih in na koncu so vseeno zasluženo zmagali.

Tudi zelo optimistični in predvsem samozavestni Hrvati so gotovo razočaranje prvega kroga. A osebno pričakujem da gre tukaj za problem “lako čemo” in jih bomo že v 2. tekmi proti Nemcem videli v povsem drugi (boljši) luči. Nemce na drugi strani bi v veliko boljši luči videli že skoraj težko. Svojo prvo tekmo so vsaj po mojem mnenju odigrali odlično in če bodo tako nadaljevali po tem imajo realne možnosti da letos na “domačem” prvenstvu pridejo daleč…

A najbolj so me pa sigurno presenetili in tudi navdušili Tulipani iz Nizozemske. S 3:0 razbiti tradicionalno “bunkeraške” Italijane, napadati jih že na njihovi polovici, da sploh ne morejo vredu oddati žoge (Švedi recimo včeraj tega niso upali niti proti Grkom), temu jaz rečem velika in zaslužena zmaga, ki je posledica poguma. Če bodo tako nadaljevali lahko z malo sreče pridejo daleč. A ne smemo pozabit, da so še vedno v t.i. “skupini smrti,” kjer se jim torej lahko zgodi, da bodo kovčke pakirali že po preostalih dveh tekmah v skupini, a to se mi zdi malo verjetno.

Po svoje so me vsaj v rezultatskem smislu presenetili tudi Španci. Proti vse prej kot slabim Rusom so uspeli zabit kar 4 zadetke in začeli z najvišjo zmago na turnirju do sedaj. A pri njih imam še vedno občutek, da kljub odličnemu napadu ne bodo prišli tako daleč kot jim nekateri (in si tudi sami sebi) napovedujejo. Morda zaradi selektorja? Bomo videli.

Seveda so tudi nekatere druge reprezentance v igri za prvaka (Portugalska, je sigurno ena izmed teh), a omenjene tri so me v prvem kolu najbolj navdušile. Izmed “outsiderjev” so me najbolj pozitivno presenetili Švicarji (katerim bi zelo privoščil napredovanje) in pa Poljaki, za katere pa sem že pred začetkom tekmovanja po tihem napovedoval, da bodo enega izmed favoritov skupine poslali domov in tak občutek imam še vedno.

Na splošno gledano je EURO do sedaj postregel z za moje pojme taktično igro na rezultat, posledično malo goli, je pa zanimivo, da so do sedaj skoraj vse tekme zmagali papirnati favoriti. Se torej presenečenja začenjajo danes z drugim krogom?

Upam pa, da ta turnir gledajo tudi sodniki v 1. SNL. Do sedaj so me namreč zelo pozitivno presenetili sodniki, ki vsaj po mojem poznavanju nogometa še niso naredili skoraj da nobene večje napake. Posebej si pohvalo zaslužijo stranski sodniki, ki so znali na preteklih velikih turnirjih tudi fejst »mimo pihnit.«

V 2. delu upam in pričakujem več zadetkov. Še posebej zato, ker se je v 1. krogu le ena tekma končala z remijem. Tiste ekipe, ki so torej izgubile v 1. krogu bodo morale iti na vse ali nič, posledično se bo nasprotni ekipi odprlo veliko prostora za kontre, katerega bo iz minute v minuto več….

Bomo videli, koliko se bodo moje napovedi uresničile, gotovo pa je, da bo moški del populacije še naprej užival v tekmah in po tem pogovorih o le teh.