Še ena tematika me je v začetku tega meseca začela nekoliko bolj zanimat. Sicer gre tukaj za stvari, o katerih razmišljam že nekaj časa, vendar sem se sedaj odločil, da o tem tudi napišem par stavkov. Na ponovni razmislek o tem, so me vzpodbudili prispevki v različnih medijih o tem, da bo država začela z ukrepi, ki bi vzpodbujali starejše, da bi se odločili za čim kasnejšo upokojitev. (o tem si lahko nekaj preberete tukaj )

Enostavno ne razumem. Na eni strani, imamo iz dneva v dan več brezposelnih diplomantov, mladih ljudi, ki bi lahko in si najverjetneje (vsaj večina med njimi) želijo vstopiti v službo, (urediti svojo eksistenco, svojo družino, svoje življenje) pa tega ne morejo ker služb enostavno ni, na drugi strani pa želimo da bi ljudje delali praktično do »smrti.«

Še bolj me čudi to, kako se po tem lahko sploh čudimo in se sprašujemo “kako toda je manjša rodnost?” (po podatku ki sem ga zasledil danes, bi naj do leta 2050 bil vsak tretji Slovenec starejši od 65 let!!)

Dejstvo je, da se mladi vsaj tisti ki razmišljajo o teh stvareh zelo težko odločajo za družino in otroke dokler nimajo zagotovljenih osnovnih pogojev. Te pogoje bo imelo vedno manj ljudi, zato, ker bo vedno več starejših ljudi mladim “odžiralo” delovna mesta. Če torej seštejem ena in ena v dva, pa če seveda nisem spregledal kakšnega zelo pomembnega dejstva, po tem, je edini logičen sklep ta, da bomo namesto da bi vzpodbujali rodnost in s tem spremenili starostno strukturo, s takšnimi ukrepi celo sliko le še poslabšali.

Moja rešitev:

Res je da to govorimo dejansko brez kakršnihkoli dejanskih podatkov, torej samo iz glave, kakor se mi zdi, zato dopuščam možnost da se zelo motim (zato sem tudi poimenoval ta odstavek »moja rešitev«) a po mojem mnenju bi bilo edino prav, da se čim prej mladim omogoči vzpostaviti neko eksistenco, torej da se jim da zaposlitev, saj se drugače sploh nam Slovencem, katerih nas je samo dva milijona zelo slabo piše. Ti mladi pa bi se morali zavedati, da bomo za svojo starost, svoje pokojnine morali poskrbeti sami, saj nam država dejansko najverjetneje ne bo dala ničesar, oziroma vsaj ne toliko, da bi lahko normalno preživeli in bi istočasno od starosti nekaj imeli. Zato je po mojem mnenju zelo pomembno da se mladi začnemo zavedati, da je ključnega pomena, da sami sklenemo različne naložbe varčevanja, in začnemo načrtno varčevati za svoja stara leta. Razen seveda, če morda želimo iz službe stopiti direktno v grob.

Vendar če bo šlo tako naprej, da bodo ljudje vedno kasneje hodili v sicer zaslužen pokoj, se nam mladim zna zgoditi da ne bomo šli iz službe v grob, saj službe sploh enostavno ne bomo dobili….

V teh dneh se v naši ljubi »kuri« vse več govori o tem, da bi naj po novem filme sinhronizirali v slovenščino, pa sem se zato odločil, da tudi sam podam na kratko svoje mnenje o tem. V splošnem gledano morem takoj poudarit, da sem absolutno proti sinhroniziranju filmov. V nadaljevanju pa malo podrobneje o pro&contra dejavnikih.

PROTI, KER:

-Sinhronizirane filme že mnoga leta gledam na raznih nemških kanalih in mi gre to v bistvu zelo naživce! Jaz bi rad poslušal glasove Willa Smitha, Angeline Jolie in ostalih junakov iz sveta filma in ne nekih neznanih tipov, ki bi sicer res da govorili v naši slovenščini.

- Kot že omenjeno, že nemške sinhronizacije (da ne omenjam italijasnkih) mi gredo zelo na jetra, kaj šele slovenske. Sicer sem do sedaj sinhronizirane filme gledal le v kinu, bolje rečeno so to bile risanke za otroke, pa se mi te sinhronizacije niso zdele niti najmanj dobre.

-Je sinhronizacija sploh zakonita? Ni to kršenje avtorskih pravic? In morda celo človekovih pravic, torej moje pravice, da si ogledam film v originalu?

-Sam zase vem, da sem velik znanja tujega jezika pridobil ob gledanju kanalov v tujih jezikih. Res je da če nemške televizije ne bi sinhronizirale angleških filmov se ne bi mogel učiti toliko nemško kot sem se lahko (in se bo današnja mladina še vedno lahko), a tukaj je tudi angleščina, katere učenja pa bodo otroci gotovo oropani če se bodo začeli angleški filmi sinhronizirati v slovenščino.

ZA, KER:

-Je prav da se slovenski jezik ohrani! Vem, da sam govorim vse prej kot knjižno slovenščino, da tudi kakšno vejico postavim tja kjer ji ni mesto, oziroma je ni tam kjer bi naj bila, a to kar počne današnja mladina z našim lepim jezikom na katerega moramo biti zelo ponosni, (sploh zato ker ga govori približno toliko ljudi kot je npr. Muenchenčanov) pa je že preveč. Tako da kar se tega tiče, bi morda sinhronizacija celo izboljšala govorno kulturo v materinščini. Vendar kot omenjeno prej, filmi v tujih jezikih omogočajo učenje le teh, mi kot Slovenci, narod ki nas je vsega skupaj za eno povprečno predmestje nekega večjega mesta, pa smo brez znanja tujih jezikov v bistvu brez možnosti v tem vedno bolj globaliziranem svetu.

Če torej zaključim. Najbolje bi bilo, da bi si lahko ljudje sami izbirali kakšno verzijo programa želijo spremljati, vendar sem v končni fazi kot že omenjeno v uvodu še zmeraj ostro proti sinhronizaciji! Dvigovanje jezikovne kulture mora biti cilj, katerega bomo dosegali s tem, da bomo mladi začeli vedno več brati, med tem ko so nam tuji filmi odličen učitelj za pogovorno rabo tujih jezikov, kar je za nas ključnega pomena! Zato mislim, da je prav da ostane še naprej tako kot je bilo do sedaj!