Brezplačen študij ali šolnine?
Študentje se v zadnjem obdobju odločno borimo za naše pravice! Pravica do študentskega dela, pravica do subvencionirane prehrane (po domače “pravica do študentskih bonov”) pravica do brezplačnega študija, pravica do štipendij….
Za enkrat nam je še uspelo ohraniti študij brez šolnin, ampak postavlja se vprašanje ali lahko sploh govorimo o brezplačnem študiju? Vsak dan znova ko opazujem dogajanje v naši lepi deželici dobivam občutek, da bodo tisti ki pač imajo zaradi kakršnegakoli pač vzroka manj denarja imeli vedno manj možnosti da bi svojo situacijo s svojim trudom preko izobrazbe in študija izboljšali. Zakaj?
Študij je danes vse prej kot “brezplačen!” Literatura za študij je zelo draga (učbenika pod 5 bivših jurijev dejansko ni), da ne omenjamo še tega kako drag je študij za študente ki niso iz univerzitetnega mesta in morajo torej plačati stanovanje, prevoz, prehrano…. Zato ker je štipendij vedno manj, so posledično ti študentje za to da lahko sploh študirajo prisiljeni vedno več časa namenjat raznim študentskim delom, sicer res da s tem pridobijo določene praktične izkušnje, a lahko zato manj časa namenijo samemu študiju. Pa še glede teh praktičnih izkušenj bi se dalo zelo razpravljati, saj je znano, da se vsa dobra dela dobijo po t.i vezah, medtem ko se na študentskih servisih ponuja samo razna fizična dela, pa strežbe in podobno.
Če bi vsemu temu dodali še šolnine, je po mojem mnenju edina logična posledica, da bi študij postal dosegljiv samo tistim, kateri imajo “nekaj pod palcem.”
Po drugi strani, pa sedaj, ko imamo “brezplačen študij” mnogi ravno to izkoriščajo. Vpisujejo se na faks zato, da imajo status in s tem mnoge ugodnosti, samih študijskih obveznosti pa zaradi takšnih (neupravičenih) in drugačnih (nekateri tudi upravičenih) vzrokov ne izpolnjujejo. Zato je moja ideja, oziroma moj vzorec kako bi jaz te stvari uredil (če bi seveda imel to moč) sledeča:
Šolnine bi uvedel pod določenimi vnaprej znanimi pogoji!
Šolnine bi se plačevale za nazaj. V praksi bi to izgledalo takole. Če nek študent zaradi neupravičenih vzrokov ne bi izpolnjeval nekih minimalnih pogojev, bi moral za preteklo študijsko leto plačati šolnino. Ta šolnina bi pa šla v poseben sklad, kjer bi se denar zbiral za tiste, ki so svoje dolžnosti vestno opravljali oziroma za tiste, ki si zaradi situacije v družini študija sicer ne bi mogli privoščiti. V enem stavku bi torej lahko rekli, da bi se denar zbran iz šolnine prenesel od “neresnih” študentov k tistim, ki bi jim štipendija olajšala in omogočala boljši študij. Problem bi sicer lahko nastopil pri vprašanju, kdo je lahko razsodnik zakaj nek študent ni naredil določenih obveznosti (ali je bilo to (ne)upravičeno ali ne?), a vsaj tiste ki se na faks vpišejo samo zato da imajo status, bi se s tem gotovo lahko “kaznovalo” oziroma bi se jim odvzelo pravico do “brezplačnega študija” kot ga poznamo danes.
Če bi se tako izbran denar uporabljal v zgoraj opisane namene bi “šolnine” (napisano v navednicah, ker ne vem če lahko to imenujemo sploh šolnine) gotovo prinesle po mojem mnenju (samo) pozitivne posledice.
Klasična oblika šolnin pa bi po mojem mnenju kaj kmalu povzročila to, da si bodo študij, boljšo izobrazbo, boljše in bolje plačane službe lahko privoščili samo še tisti, ki že itak imajo veliko pod palcem.
komentar avtorja reksi — 12.04.2007 @ 12:33
Strinjam se z uvedbo šolnin, ker se marsikatera zadeva razčisti. Pogosto pogrevam Nizozemsko in njihove sisteme, vendar mislim, da so nekatere zadeve zelo dobro dognali.
Njihov model visokošolskega študija: vsi študentje plačajo približno 1.500€ šolnine na letnik. Država jim v zameno da približno 250€ mesečne štipendije in možnost brezplačnega javnega prevoza med tednom ali vikendom (študent izbere eno opcijo). Teh 250€ študentarija porabi za študentske sobe, ostalo kar potrebujejo si pridelajo s študentskim delom.
Letnik študija stane nekje med 8.000€ do 12.000€ odvisno od programa. Država subvencionira razliko od šolnine do polnega zneska pod tem pogojem, da študent opravi 3-letni dodiplomski (bachelor) program v 6 letih (koledarskih). To je sicer kar zagaman podvig za NL študenta, ker je povp. doba dodiplomskega študija 6,5 let. V kolikor je študent študira predolgo plača polno šolnino (8.000€ na letnik). Šolnine so tako za Nizozemce, kot za ostale državljane EU enake.
Ne trdim, da je ta model daleč najboljši, pravzaprav ni, ker študentarija na veliko protestira prav vsako leto, predvsem zaradi prekratkega roka za dokončanje študija in same zahtevnosti študija (verjemi, da je velika razlika med našimi fakultetami in njihovimi. Sam sem hudičevo gagal za 40 ects točk). Po drugi strani se z uvedbo šolnin eliminira raznorazne fiktivne vpise zaradi statusa, obenem študentje dobijo šolnino nazaj kot štipendijo.
Študentsko delo je gor malenkost drugačno, kot pri nas. Glavna (pozitivna) prednost se mi zdi koeficiet obdavčitve dela, ki temelji na razmerju vpisanih izpitov na začetku študijskega leta in realizaciji le-teh na koncu leta. Po domače: če narediš več vpisanih izpitov, manj davka na študentsko delo plačaš na koncu leta, pri tem ni važen zaslužek. S tem modelom so študentarijo prisilili k študiranju.
o tem sem pisala že kar nekaj nazaj, pa ti tukaj dajem svoj pogled na to
http://katarina.blog.siol.net/2006/10/16/izredni-studentje/
sem izredno študirala in vse plačevala in sem absolutno za šolnine in to normalne, ne 400 in več tisoč tolarjev letno.
komentar avtorja mijau — 12.04.2007 @ 13:17
Sem za to, da študentje dobijo kredit za študiranje z moratorijem, recimo, osem let. V tem času naj doštudirajo in se zaposlijo ter pričnejo kredit odplačevati.
komentar avtorja alter — 12.04.2007 @ 14:25
Izkazalo se je, da se je v državah, ki so uvedle šolnine, več ljudi (tudi delež revnejših slojev se je povečal), vpisalo na fakultete - šolnine so namreč prinesle tudi bistveno večjo kvaliteto študija.
Banke so v takih primerih ponudile ugodne kredite. Sploh pa je plačevanje šolnin čisto pošteno, saj je to investicija, ki se ti povrne v obliki višje plače. (Seveda pa bi morali uvesti tudi enotno davčno stopnjo, in ukiniti to diskriminatorno progresivno).
komentar avtorja simon79 — 14.05.2007 @ 10:16
Takoj uvesti šolnine! Ampak seveda pod določenimi pogoji. Po mojem bi bilo potrebno predvsem pogledati, kakšen kader Slovenija na srednji rok potrebuje in za take programe subvencionirati šolnine. Ne pa, da na leto vpišejo na tisoče filozofov, sociologov, antropologov, primerjalnih jezikoslovcev, geografov, …, ki jih nihče ne rabi in se tudi, razen zelo redkih, ne morejo zaposliti na področju, za katerega so študirali. Plačujejo pa študij davkoplačevalci, torej mi vsi. Če želiš študirati na takšnem programu, ki ustvarja kadre, po katerih ni povpraševanja, boš pač plačal. Še prej pa precej razmislil o razlogih, zaradi katerih se odločaš za tak študij. Ne pa da se vpišeš nekam kjer pač ni omejitve, in potem 8 let študiraš, ker si pač že vpisan, ko pa končno dobiš diplomo, ti pa kapne, da nimaš pojma, kaj z njo počet. In si potem na Zavodu, kjer te spet podpiarjo davkoplačevalci.